Apneje so prekinitve dihanja med spanjem, ki lahko nezavedno trajajo 10 sekund in več. Pri zdravih ljudeh občasna prenehanja dihanja med spanjem ne vplivajo na zdravje. Če je takih prekinitev dihanja več kot 20 na uro med spanjem, zanesljivo škodljivo vplivajo na zdravje (8). Ob apnejah se vsebnost kisika v krvi običajno začne nižati. Ob pogostih in ponavljajočih apnejah pa se sprožajo tudi mehanizmi, ki sčasoma vodijo v zvišan krvni tlak in druge bolezni. Ti, največkrat podzavestno sproženi procesi delujejo tudi kot alarmi in rušijo tako imenovano arhitekturo spanja. Ob apnejah ali prekinitvah dihanja med spanjem torej prihaja do:
- stanja, ki je zaradi zniževanja ravni kisika v krvi bolj ali manj podobno prikritemu dušenju,
- do nastanka arterijske hipertenzije zaradi ponavljajočega dvigovanja ravni adrenalina v krvi,
- motenj spanja, ker apneje delujejo podobno, kot da vam ponoči večkrat zazvoni telefon
Najpogostejša motnja dihanja je sindrom obstruktivne apneje med spanjem (“Obstructive Sleep Apnea” – OSA), ki nastane zaradi zapore dihalne poti. Sproščena mišičnina ali anatomske razmere v dihalnih poteh med spanjem povzročijo zmanjšanje (hipopneja) ali prekinitev (apneja) zračnega toka (kot pri nezavestnem človeku), ob čemer se, kot že rečeno, običajno postopoma začne v krvi zmanjševati raven osnovnega elementa, brez katerega ni življenja – kisika (O2). Brez hrane preživimo lahko več kot 40 dni, brez vode okrog 7 dni, brez kisika pa so nam štete minute (5!), če je odtegnitev neprekinjena. Večjo verjetnost za prekinitve ali zmanjševanje pretoka zraka skozi dihalne poti imajo ljudje s prekomerno telesno težo. Raziskave pa navajajo, da lahko velja tudi obratno – da so ljudje s sindromom OSA nagnjeni k debelosti, verjetno zaradi telesne neaktivnost vsled preutrujenosti in tolaženja slabega počutja s “priboljški”.
Toda pravočasna prebujanja, ki preprečujejo padec ravni kisika v krvi, lahko ščitijo pred kvarnimi vplivi prekinitev dihanja za zdravje, vendar slabšajo vsaj kvaliteto spanja, kar vsekakor vpliva na počutje. Raziskave kažejo, da so ta pravočasna prebujanja zaradi dihalnega napora (angl. RERA: Respiratory Effort Related Arousals), žal, predhodnik sindroma OSA kot pogoste oblike apnej ali prekinitev dihanja med spanjem (15, 16).